Iz oči v oči

-



Brez spomina 


Prišla je spet…Zahrbtno…Kot bi polagali roke. Videla sem nizkotnost v njenih gibih in čutila sem svojo nemoč. Zajecljala sem…Prvič, drugič, tretjič…Hrbtišče moje dlani je padlo. In ponovno je padel moj ponos.

https://youtu.be/SF4LD-pDeeU

Ob meni znano – neznan obraz. Strah v teh očeh uniči vsak atom upa. Odmaknem pogled in vame se zazrejo še bolj PRE-bledele oči. Strah drugih tako zelo boli.
Parajoča bolečina vsepovsod; surovost življenja našega je dolga. Ta trenutek se zdi neskončen. Brezčutno obrišem slino s svoje brade, prikrijem bolečino, vstanem s tal, pretepena od znotraj, obtolčena od zunaj. Ne štejem več. Desetič, stotič,.. Stojim v temi… Spomina ni, blizu je nek' šepet. Opozarja. Prišla bo spet…V mojih žepih keppre, lamictali, rivotrili, tegretoli, depakini…A bo prišla…In hrbtišče moje dlani bo znova padlo. Tako podlo me varaš...


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Facti bruti - možgani uberejo svojo pot

-
Slika
Facti bruti - možgani uberejo svojo pot " Najvišje vodilo modrosti bodi to, da je boljše ohranjati red kot odpravljati nered. Zdraviti bolezen, potem ko se pojavi, je enako kopanju vodnjaka, ko postane človek žejen, ali kovanju orožja, potem ko je vojna že izbruhnila.                                                              (-Nei Jing, 2.st. pr.n.št) Če bi poskušala opisati, kako sem pred dobrimi dvajsetimi leti iz perspektivne študentke s Zoisovo štipendijo, hiperenergetske ženske, raznovrstne športnice, skratka osebe, ki je imela začrtano prihodnost in trdno tlakovano pot v jutri, postala psiho - fizično izgubljeno dekle, ki se je izgubilo v času in prostoru, bi najbrž menili, da sem površno prebrala Štoparskega vodnika po galaksiji ali od Zločina in kazni le "kazen". Možgani so ubrali "svojo" pot in s tem postavili "ceno" za mojo prihodnost. Osupljivo spoznanje   Darwin je dejal: "Iz preprostega začetka!
Preberite več