Aksiomatična resničnost – superiornost medicinskih učinkovin
Dolga pot, kam ne vem Dolga je pot, kam ne vem... Dolga pot Vsako »zdravo« jutro je zame novi »jack pot«. Bo koncentracija zdržala, bodo možgani optimalno targetirani??!! Rivotril, Tegretol, Apilepsin, Lamictal (lamotrigin), Depakine Chrono (valprojska kislina) Petnidan sirup (etosuksimid), Keppra (levetiracetam),... Tako se je nadaljeval moj » roller coaster“ skoz vsakdan, brez milosti, z aroganco farmacevtike. To je bila resničnost, na katero nisem bila pripravljena. Če bi verovala, bi sklenila dlani, tako pa sem po Shizofovo podrsavala proti nevrološkemu oddelku v želji po kombinaciji zdravil, ki bi jo možgani akceptirali in ni ga bilo večjega razočaranja, ko je kemija ponovno »klecnila« in mi je napad iz glave izbrisal spomin, čustva, ljubezen, srd in sem se spopadla s platformo »passing by« emocij. Bolečina v trebuhu me je razklala na pol, sila telesa je oskrunila skelet in nahrbtnik s pretežkim bremenom v meni mi je olupil podplate na gojzerjih.