Fotografiranje bolezni

-
Fotografija bolezni

Življenje z epilepsijo te spremeni. Postaneš odprt za še tako neperspektivna dejanja in banalna razmišljanja, valovi drugačnosti te zalijejo z vsakim novim napadom, razklana in krvaveča ustnica ima poseben okus, spomini se umaknejo v preteklost in oči se odmaknejo zmedenim pogledom okolice.

To je potovanje z epilepsijo, na katerem se čudiš, čutiš in skušaš oblikovati sveže razumevanje sveta znotraj možganov. Na novo se spoznavaš in trpko je videti, kako te bližnji izgubljajo. Fotografija te ujame v trenutek »pred in po«, črno -  belost bolezni zate več ni protislovje, zahteva po svobodi postane edina pravica, četudi je revna.
Nekaj tednov nisem pisala – odhajali so dobri ljudje... In čas praznikov je izdaja za vse nas, ki se tudi za ognjemeti ne moremo ozreti, kaj šele, da bi z otroki gledali Vojno zvezd v 3D obliki. (fotosenzibilnost)

Nisem se znala umiriti in ko je adrenalin končno pokleknil, so se napadi pritajeno pojavili. Hinavsko, zahrbtno. Ni jih bilo veliko in niso bili nepričakovani (nikoli niso), vendar so se mi vtetovirali na obraz. Skazili so mi nasmeh in znova sem se ujela med veselje predprazničnega kiča in lastnega, prav tako ceneno zapakiranega novoletnega voucherja. Kljub fotografiranju je potovanje z epilepsijo nepovratno.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Iz oči v oči

-
Slika
Brez spomina  Prišla je spet…Zahrbtno…Kot bi polagali roke. Videla sem nizkotnost v njenih gibih in čutila sem svojo nemoč. Zajecljala sem…Prvič, drugič, tretjič…Hrbtišče moje dlani je padlo. In ponovno je padel moj ponos. https://youtu.be/SF4LD-pDeeU Ob meni znano – neznan obraz. Strah v teh očeh uniči vsak atom upa. Odmaknem pogled in vame se zazrejo še bolj PRE-bledele oči. Strah drugih tako zelo boli. Parajoča bolečina vsepovsod; surovost življenja našega je dolga. Ta trenutek se zdi neskončen. Brezčutno obrišem slino s svoje brade, prikrijem bolečino, vstanem s tal, pretepena od znotraj, obtolčena od zunaj. Ne štejem več. Desetič, stotič,.. Stojim v temi… Spomina ni, blizu je nek' šepet. Opozarja. Prišla bo spet…V mojih žepih keppre, lamictali, rivotrili, tegretoli, depakini…A bo prišla…In hrbtišče moje dlani bo znova padlo. Tako podlo me varaš...
Preberite več

Facti bruti - možgani uberejo svojo pot

-
Slika
Facti bruti - možgani uberejo svojo pot " Najvišje vodilo modrosti bodi to, da je boljše ohranjati red kot odpravljati nered. Zdraviti bolezen, potem ko se pojavi, je enako kopanju vodnjaka, ko postane človek žejen, ali kovanju orožja, potem ko je vojna že izbruhnila.                                                              (-Nei Jing, 2.st. pr.n.št) Če bi poskušala opisati, kako sem pred dobrimi dvajsetimi leti iz perspektivne študentke s Zoisovo štipendijo, hiperenergetske ženske, raznovrstne športnice, skratka osebe, ki je imela začrtano prihodnost in trdno tlakovano pot v jutri, postala psiho - fizično izgubljeno dekle, ki se je izgubilo v času in prostoru, bi najbrž menili, da sem površno prebrala Štoparskega vodnika po galaksiji ali od Zločina in kazni le "kazen". Možgani so ubrali "svojo" pot in s tem postavili "ceno" za mojo prihodnost. Osupljivo spoznanje   Darwin je dejal: "Iz preprostega začetka!
Preberite več